Glede na strukturo jih v prvi vrsti razvrščamo v motorna kolesa z bočno prikolico (znana tudi kot »side-hacks«), običajna tri-kolesa (z enim kolesom spredaj in dvema zadaj) in vzvratna trikolesa (z dvema kolesoma spredaj in enim zadaj). Glede na namen uporabe jih lahko razdelimo na vozila za starejše (predvsem za osebno mobilnost), tovorna tri-kolesa (predvsem za prevoz tovora) in potniška tri-kolesa (predvsem za prevoz potnikov). Glede na vir energije jih delimo na modele z motorjem z notranjim izgorevanjem in električne modele.
V skladu z nacionalnimi standardi je tri{0}}kolesni moped opredeljen kot tri-motocikel s prostornino motorja, ki ne presega 50 ccm, in največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki ne presega 40 km/h (razvrščeno v kategorijo L2). Električni trikolesniki s hitrostjo med 25 km/h in 50 km/h so razvrščeni kot električni mopedi; štejejo za motorna vozila in morajo imeti registrsko tablico z belimi črkami na modri podlagi (»modra tablica«). Vozniki morajo imeti vozniško dovoljenje razreda F, E ali D. Ta vozila so zasnovana za uporabo-za eno osebo, prevoz potnikov pa je strogo prepovedan. Za upravljanje trikolesnega-mopeda je potrebno ustrezno vozniško dovoljenje motornega vozila.